ALL GOOD THINGS BY  IVA WITH LOVE

Ne glede na naše družinske razmere ali življenjski slog smo starši prvi učitelji svojih otrok. Z razumevanjem kako se otroci razvijajo in kaj lahko naredimo za njihovo uravnoteženo in zdravo rast, torej fizično, čustveno, mentalno in duhovno, ne bomo samo pomagali svojim otrokom, temveč bomo tudi povečali svoj užitek in rast kot starši. O tem si lahko veliko preberete v knjigi You Are Your Child's First Teacher, ki jo zelo priporočam vsem, ki bi radi nadgradili svoje znanje s področja starševstva.

To kar vedno povem vsem, ki me sprašujejo, kako je bilo v waldorfskem vrtcu in kako je sedaj v šoli je, da so temelji in domača vzgoja bistveni. Če naredimo doma dobre temelje, bo otrok dobro uspeval v katerikoli šoli, v to sem prepričana. Vedno bolj mi postaja jasno, da ne moremo v celoti zaupati ljudem, katerim prepustimo svoje otroke, ne glede na šolo in vrtec, ki ga izberemo. V sistemih se vedno najdejo ljudje, ki ne delajo tako kot bi bilo treba. Generalno primanjkuje srčnih, predanih in entuziastičnih ljudi, ki bi si prizadevali delati dobro in šolstvo pri tem ni nobena izjema. Dejstvo je, da se lahko zanesemo le nase in prevzamemo odgovornost, ki nam je bila dana z dnem, ko smo postali starši. Resnica pa je tudi, da pogosto v dobri veri starši delamo napake, katerim bi se lahko z lahkoto izognili, če bi se malo podučili. Največji problem zadnjih let, sploh v predšolski vzgoji vidim v tem, da starši otroke prehitro intelektualno prebudijo, mudi se jim in mislijo, da bodo otroci kaj zamudili, če ne bodo že v vrtcu obvladali ekranov, telefonov in moderne elektronike, mudi se jim z učenjem otrok, prehitro jih začenjajo učiti računanja, pisanja, branja, tujih jezikov, ker menijo, da mora otrok, ko pride v šolo že vse znati, ne pomislijo pa, da mu s tem ne delajo usluge, saj se bo tak otrok v šoli zelo dolgočasil in namesto, da bi bil prvi razred nekaj novega, otroku v izziv, že takoj na začetku dobijo vtis, da je šola brezvezna, ker tako ali tako že vse znajo. Prvi vtis pa je kot vemo zelo težko popraviti. Po drugi strani, pa so otroci predolgo zaviti v vato in ne obvladajo niti osnovni življenjskih veščin. In potem se vprašam, kje smo kot družba zašli? Kje je zdrava kmečka logika? Zakaj bi predšolskega otroka učili nemškega jezika, višje matematike in ga obremenjevali z ekrani, če še vedno lula v plenico in se ne zna sam obleči? Katera znanja so v tem obdobju bolj smiselna in praktična? In kaj smiselnega in koristnega lahko starši naredimo za svoje otroke do sedmega leta in tudi kasneje, da jim bomo s tem tlakovali pot v samostojno in svetlo prihodnost, ter podprli njihov zdrav mentalni in fizični razvoj? Na tem področju mi je waldorfska pedagogika dala največ, saj sem iz njene filozofije izluščila nekaj res dobrih praks, ki sem jih vnesla v naše družinsko življenje in za katere menim, da bi koristile vsem. Tukaj je moj nabor petih stvari, ki so po mojem mnenju najbolj ključne pri postavljanju dobrih temeljev domače vzgoje in za katere lahko rečem, da so pri nas delovali in se obrestovali:

1. JUTRANJI RITEM

Če ste že vzeli v roke kakšno wadorfsko literaturo potem ste najbrž že zasledili najnujnejšo in najbolj temeljno stvar v otrokovem življenju, to je ritem. S tem se v celoti strinjam. Dnevni ritmi, pesmi in verzi, ki so otrokom domači iz vrtca in šole, lahko z malo truda postanejo del naših družinskih navad in domačega življenja. Okoli katerih dnevnih dogajanj bomo zgradili ritem je povsem odvisno od vsakega posameznika. Jaz sem začela že v vrtcu z ritmom bujenja in tega imam še danes. Prebujanje otroka je nekaj, kar vsak od nas počne vsak dan. Mogoče ste pozabili na jutra, ko ste se prebujali kot otroci. Jaz sem se že kot otrok težko prebujala in sem vedno rada zjutraj še malo poležala, ko sem odprla oči sem vedno najprej s pogledom preiskala stene in strop in poiskala sence in svetlobo, ki so naznanjale ali je zunaj dež ali sonce. Mama mi je vedno pričarala mehko in umirjeno prebujanje. Zgodnje jutro je namreč lahko naporno, sploh v mrzlem in temnem delu leta. Lahko je tudi stresno, ko starši pripravljamo zajtrk in se borimo spraviti v otrokova usta vsaj še eno žlico kaše pred odhodom. Zato je DOVOLJ ČASA glavno pravilo za jutra! Če to pomeni, da se morate zbuditi pol ure prej, potem to naredite! To pa pomeni tudi, da greste spat pol ure prej. To bo v vaša jutra vneslo mir in vsi boste pripravljeni pravočasno.

Se je vašemu otroku zjutraj težko obleči? En način za poenostavitev in umiritev konfliktov, ki velja tudi za vso osnovno šolo je, da odstranite iz omare vsa oblačila, ki vam ali vašemu otroku niso všeč in tista, ki so neprimerna za šolo. Potem bo vse zelo preprosto.

Bitko za zajtrk (kaj bi kdo danes jedel) sem jaz uspešno dobila tako, kot to počnejo v waldorfskih vrtcih. Tam obroki tedensko krožijo, kar pomeni, da je ponedeljek dan ovsenih kosmičev, torek je dan za kruh, sreda je dan za sadje in oreščke,… Med počitnicami seveda to strategijo prilagajam in tudi rahlo popustim, a pri nas je zajtrk vedno v naprej določen in tedensko rotira, napisan je v kuhinji na tablo, generalno se spremeni šele ob novem šolskem letu, manjše sezonske spremembe pa se delajo ob spremembi letnih časov in praznikov. V prvih nekaj tednih vedno slišim veliko komentarjev kot so 'Ne maram ovsenih kosmičev' ali 'Ali moram danes jesti kruh?' in moj odgovor je vedno enak: 'Hrano bom dala pred tebe na mizo potem pa se odloči.' In do konca leta zelo pogosto slišim komentar: 'A se spomniš, kako sem včasih sovražila med in maslo na kruhu?' Če imate z zajtrki težave vam predlagam, da poizkusite to strategijo, izberete sedem različnih zajtrkov, ki so priljubljeni pri vašemu otroku ali pet, če želite ob vikendih eksperimentirati. Lahko izberete tudi takšne, za katere veste, da so zdravi in jih vaš otrok ne je rad, a vedno poskrbite, da je na primer ob umešanih jajcih tudi kos kruha, ki ga otrok lahko poje, da ne gre v šolo lačen. Če se vašemu otroku ob ovseni kaši obrne želodec zraven postrezite jogurt. Vedno mora biti zraven tistega česar ne mara tudi nekaj, kar ima rad. Sedaj, ko je Mila stara že dvanajst let vedno dovolim, da izbere na kakšen način bi rada imela pripravljena jajca, da izbere kateri kruh spečem, lahko tudi sama izbira kosmiče, žitarice in okuse jogurtov, pa tudi sama se odloči kaj bo jedla s kruhom in kaj naj ji spečem ob petkih. To so naši priljubljeni zajtrki, ki so hitro pripravljeni. Šnite in vaflje prihranim za vikende, ko imamo več časa za priprave.

Moja shema zajtrkov:

Ponedeljek: Dan za jajca s kruhom

Torek: Dan za ovsene kosmiče z jogurtom

Sreda: Žitni dan (kaša)

Četrtek: Sadni dan z oreščki in z medenim kruhkom

Petek: Dan za žemljice ali mafine

Sobota: Šnite

Nedelja: Vaflji

Še ena izmed navad, ki sem jih osvojila v času, ko je Mila obiskovala vrtec je preprost blagoslov obrokov, ki so v nekem obdobju z redno uporabo v naši družini prešli v ritual ob jutranjem zajtrku. Čas zajtrka je tudi čas, ko se pogovoriva o načrtih za tekoči dan, povem ji, kaj bodo ta dan postregli v šoli za malico in kosilo, preletiva pa tudi popoldanske aktivnosti, ki so na urniku tisti dan. Zveni predobro, da bi bilo res? Le naša starševska vztrajnost lahko spremeni stresen, tesnobe poln čas dneva v užitek!

Blagoslov hrane: 'Iz Zemlje ženejo kali, v soncu svetlem plod zori. Ljubo sonce, zemlja draga, za dobrote vama hvala.' ( Waldorfski vrtec Celje)

 2. DNEVNE ZADLOŽITVE

Otroci zelo hitro začnejo opazovati okoli sebe. Doma opazujejo nas, kako smo zaposleni z vsakodnevnimi opravili, v waldorfskih vrtcih prav tako vidijo vzgojiteljice, ki pečejo, šivajo in kuhajo. Otroci se zelo radi pridružijo tako domačim, kot tudi vrtčevskim dejavnostim. Vse prepogosto pa se dogaja, da jih doma starši preženejo stran, saj v resnici odrasli z opravili prej končamo in imamo veliko več dela, če sodelujejo tudi otroci. In to je ena izmed stvari, ki jo starši lahko naredimo za svoje otroke in bo bistveno bolj koristna, kot katerokoli drugo prezgodnje učenje. Zapomnite si, da so to zelo dragocena leta, ko se otrok želi samoiniciativno pridružiti pri delu, samo zato ker to počneta tudi mama in oče. Ta leta bodo tako kot so prišla tudi odšla in treba se bo prepirati, ko boste želeli, da otrok doma pomaga. Vedno, ko se doma lotite hišnih opravil povabite zraven tudi svojega otroka! Ob delu prepevajte in uživajte v druženju z njim. To je ena izmed najboljših stvari, ki jih v predšolskem obdobju lahko naredite za svojega otroka. Domače zadolžitve seveda vedno prilagajamo starosti in zmožnostim otroka, pomembna so v vseh starostnih obdobjih, tudi ko se otrok enkrat začne pritoževati in do dela nima več volje. Takrat je še posebej pomembno, da vztrajamo in krepimo njegovo voljo. Vse dokler živi z nami mora imeti svoje zadolžitve, ki jih mora opraviti.

3. PESMI, RIME IN VERZI

Te stvari zelo dobro vplivajo na otroke, tako v predšolskem obdobju, kot tudi v času osnovne šole. Prepevanje, deklamiranje, rime, verzi, izštevanke in prstne igre so zelo prijeten način na katerega lahko otroke doma učimo, se z njimi zabavamo in jim s tem pomagamo pri zdravem razvoju jezikovnih sposobnosti. Karkoli od tega počnete je dobrodošlo. Gradivo lahko najdete v knjižnici, na spletu, prepričana sem, da vam ga bodo dali tudi v vrtcu in v šoli, če boste prosili. Pojte z otrokom, govorite mu rime in si izmišljujte pesmice in izštevanke, ritmične igre s ploskanjem,… Upoštevajte pa to, da branje ni tako učinkovito, saj moramo med tem, ko ploskamo, in izgovarjamo ritmične vaje otroka gledati v oči in z njim držati očesni kontakt. To pomeni, da je najbolje, da se repertoar, ki ga izberemo naučimo na pamet ali pa si ga izmislimo. Glas naj bo tih in jasen, ne dramatiziramo in ne kričimo. Že zelo preprosti ritmi otroke zelo razveselijo. Sama sem imela s tem kar nekaj težav, saj sem glasbeno zelo nenadarjena. A sem se potrudila in z Milo že, ko je bila dojenček delala prstne igre in dotikalnice, kasneje v predšolskem obdobju sva vsak dan redno delali ritmične vaje, peli sva pesmice, deklamirali, govorila sem ji razne verze vezane na letne čase, praznike,… Ko je otrok že pred šolo lahko izbiramo težje besedne igre, obračamo pomene, mu postavljamo lažje uganke, pripovedujemo šale, saj takrat otrok že razume, je pa še vedno pomembno, da izgovarjate počasi in razločno, da otrok lahko sledi, hitrost pride kasneje. Skratka to je najboljši način kako lahko starš poučuje doma otroka, veliko bolj koristno od učenja abecede in poštevanke, ki se jo bodo tako ali tako učili v šoli, ko bo za to pravi čas. S temi orodji lahko doma ustvarite čudovite tople trenutke s svojim otrokom in ga naučite fleksibilnosti človekovega jezika in uma.

4. PRIPOVEDOVANJE ZGODB

Pripovedovanje zgodb in pomena pravljic za otroke ne morem dovolj poudariti. Kot orodje za poučevanje so bile priznane od trenutka, ko je bila ob ognju recitirana prva zgodba. Priporočam, da se izognete posodobljenim različicam starih zgodb, saj so pogosto bistveni elementi izpuščeni ali pa so celo spremenili zaplet zgodbe. Zgodbice sem ji začela pripovedovati, ko je bila stara dve leti. Nadomestile so dotikalnice in prstne igre, ki so potem postajale vse redkejše, ko pa je šla v osnovno šolo sem ji začela zraven še brati . Izbirala sem predvsem ljudske pravljice, ki so se mi zdele najbolj prilagojene potrebam osnovnošolca. Čas za spanje je vedno pravi čas za pravljico. Preproste zgodbe in pravljice postavljajo junake v težke življenjske situacije, potem pa pokažejo, kako poštenost in sočutje premaga še tako velike ovire. Pred spanjem otrok pogosto nezavedno predeluje svoje ovire. Primerna pravljica mu tako lahko pomaga se soočiti z izzivi življenja in mu omogoča, da zaspi z jasnimi in preprostimi slikami, ki se lahko prebijejo v njegovo sanjsko življenje in pravzaprav tudi v njegov fizični organizem. Druga kategorija nepogrešljivih pravljic iz otroštva so izmišljene zgodbe, ki jih sami ustvarite za svojega otroka. Za mlajše otroke so primerne zgodbe, ki opisujejo dogajanja iz domačega življenja in cikle letnih časov. V zgodbi o Kokici, ki sem si jo izmislila za Milo, ko je bila še majhna, je Kokica odšla na dolgo pot, kjer je srečala prijatelje s katerimi so preživeli veliko zanimivih dogodivščin, imeli pa sva tudi zgodbo o dedku in babici, v kateri je deklica posadila bučo za noč čarovnic, dedek jo je naučil sestaviti indijanski šotor tipi, dneve in tedne je preživljala v igrah na snegu, babica je z njo vzgajala majhna semena v majhnih lončkih, ki sta jih kasneje presadili na vrt in nekaj jih je odnesla tudi v vrtec, kjer so jih posadili (utrinki iz resničnega življenja). Kot vidite takšne zgodbe lahko gredo v nedogled, se spajajo z letnimi časi in dogodki iz vsakdana. Mila je vedno prosila za še in nikoli ni imela dovolj.

5. VEČERNI RITEM

Enako kot pri jutranjem ritmu velja za večerni ritem, vzemite si dovolj časa! Opazujte kakšni so naravni vzorci vašega otroka in ritem načrtujte okoli njih. Če se vaš otrok zvečer brez težav spravi v posteljo in potrebuje le večerni verz in poljubček na čelo, potem, ko je že v postelji si lahko dovolite izbrati daljšo večerno zgodbo. Če pa se vaš otrok težko pripravi k spanju, zavlačuje in bi rad z vami zvečer podoživel cel dan na svoj otroški način, potem izberite krajšo zgodbo in začnite prej. Od prvega razreda dalje učiteljice opozarjajo, koliko otrok prihaja v šolo utrujenih. Ne morem napisati bolj jasno, otroci potrebujejo veliko spanja! Če odrasel potrebuje osem ur spanja, potem otrok, ki v resnici cel dan dela veliko bolj in intenzivneje kot odrasla oseba, potrebuje še pol toliko! Deseturni spanec lahko otrok dopolni z dve urnim popoldanskim počitkom. Ko pa otrok neha spati popoldan, mora teh 12 ur dobiti ponoči. Za šolo potrebuje otrok veliko več energije, kot jo potrebuje doma, ne pozabite na to! Če se otrok zjutraj težko zbuja in je ob zajtrku še ves čas zaspan potrebuje več spanja! Vsak večer ali vsak drugi večer premaknite uro spanja za pet minut prej. Na splošno pa se za vse otroke v vrtcu priporoča spanje ob 19.30, v prvi polovici osnovne šole ob 20.00, v drugi polovici osnovne šole lahko ta čas glede na potrebe otroka zamaknemo na 20.30 ali 21.00.

Midve imava še iz vrtca dalje navado, da zvečer pred spanjem prižgeva svečo na nočni omarici in to navduši skoraj vsakega otroka. Otroci imajo namreč vedno prost dostop do ostalih elementov, torej vode, zraka, zemlje, redko pa imajo dostop do ognja. Varnost je seveda na prvem mestu! Ne smemo pa zaradi neutemeljenih strahov otroke prikrajšati za to prvinskost in mu odvzeti ta bistveni, primarni element iz njegovega življenja. Po starodavnih alkimistih je vesolje sestavljeno iz teh štirih elementov in človek, ki predstavlja vesolje v malem prav tako v sebi nosi vse štiri elemente. Ti pa morajo biti v ravnovesju. Že od nekdaj smo se stiskali okoli ognja in iz njegovega živahnega sijaja jemali toploto, zdravilno moč in zaradi njega preživeli. Šele pred kratkim je bil ogenj ukročen in pospravljen v kletko, s prihodom peči pa povsem izgnan iz naših domov in življenj. Kakšno darilo damo otroku s tem, ko dovolimo ognju v njihovo življenje v obliki sveče. Spodaj sem vam napisala tudi preprost verz, ki ga uporabljava pred spanjem, za zaščito pred temo noči in tudi za pripravo na nov dan.

Dragi angel, varuh moj,

Sveti vedno nad menoj.

Ko se uležem spat nocoj,

Vzemi dušo mojo seboj,

In ko se zjutraj prebudim,

Se novih poti, polnih ljubezni, razveselim.

Amen.

( moja avtorska :))

Zvečer tako še danes prižgem svečo, včasih jo tudi Mila, povem ali preberem zgodbo, sedaj ko je že velika jo prebere tudi ona meni, zrecitirava večerni verz in nato ugasneva svečo. Ko je bila mala je vedno na koncu povohala svečko ( vedno uporabljam sveče iz naravnega čebeljega voska ), imela sem občutek, da ji to daje močan, uravnotežen in varen pristan iz katerega lahko začne svoje nočno popotovanje. Če so vam ti rituali tuji začnite morda samo z enim naenkrat in ga počasi dodelujte, eksperimentirajte in ga prilagajajte, predvsem pa ga ustvarite tako, da boste tako vi kot vaš otrok v njem uživali. Verjamem, da bogato, ritmično domače življenje, prinese veliko zadovoljstva.

XoXo