ALL GOOD THINGS BY  IVA WITH LOVE

Ko vaša želja po doma pridelani hrani nadvlada vašo potrebo po čistih nohtih na rokah (malo heca, absolutno so čisti nohti nujni!) je veliko načinov kako začeti. Teoretiziranje o prehrani je globoko povezano s kmetijstvom in o prehrani ne moremo napisati nič pametnega in ključnega, če zanemarimo pomen pridelave in konec koncev tudi priprave hrane. Začeti moramo na začetku z zelo enostavnim vprašanjem: Kaj je v resnici naloga kmeta in tistih, ki pridelujemo svojo hrano na domačih vrtovih? Kako to početi, da bomo imeli od tega kar največ koristi?

Če pogledamo nemško besedo 'Landwirt', pomeni to 'gospodar in gostitelj pokrajine', torej človek, ki z zemljo gospodari in jo tudi hrani. Hrani zemljo, ne rastline! Zemljo hrani, jo kultivira in skrbi, da bodo tla primerna za rastline. Kdor vrtnari, dela z Zemljo, s Soncem, Luno in zvezdami. Brez njih namreč na Zemlji ne raste nič. Zato je astronomija ena izmed zelo pomembnih področij, ki jih potrebujemo, ko se lotimo vrtnarjenja. Kemija ne more nadomestiti Sonca.

Med nebom in Zemljo so doma naši gostje. To so rastline in živali. Rastlina nam to zelo jasno pokaže. Raste iz zemlje proti nebu in nebo povezuje z zemljo. Za nas prestreže sončno svetlobo in jo veže na snov. Zato je živilo snov, prežeta z življenjem. Opraviti imamo s silo, z energijo, s svetlobo in toploto, s silo rasti. Te sile so vezane na snovi, ki prihajajo iz zemlje. Rastlina jih potegne navzgor in ponese proti svetlobi. Tako lahko te snovi sprejmejo moč. Mi imamo nalogo oblikovati te odnose, ter proizvajati življenja polno hrano. Pri tem imamo veliko možnosti, ena je, da vdelamo v zemljo gnoj. Narava sama tega ne more. Seveda pa obstaja še veliko drugih tehnik, od kompostiranja, do pridelovanja glistine, za tiste, ki pa ste časovno omejeni pa seveda tudi dehidrirani organski briketi, po domače suhi kakci, ki lahko nadomestijo svež kravji kakec. Če imate kokoši (ali zajce!) lahko njihove iztrebke s pridom uporabimo v vrtu. Ko čistite kokošnjak in zajčnik njihovo steljo in kakce odložite v oddaljen kot vrta na kup in pustite, da sprhni in se dobro uleži, vrzite vmes še nekaj kuhinjskih odpadkov in vrtnih odpadkov in pustite da gnije, tako boste pridelali domači kompost. Ni slabo, da pazite na razmerja tega kaj dodajate – idealno je približno 9 delov rjavih stvari (slama, leseni deli, listje) in 1 del »zelenih« stvari (trava, gnijoča zelenjava, kurji in zajčji kakci) – in kup tu in tam z vilami obrnite in prezračite, da vanj spustite zrak (mikrobe moramo ohranjati srečne in zadovoljne). Ta proces lahko traja od pol leta do enega leta, odvisno od tega kaj dajete v kup in kako pogosto ga obračate. Biodinamiki poznamo še nekaj dodatnih fint, ki jih bom opisala drugič. Ko je rjav in drobljiv, ter diši po zemlji, ne kot smeti, ste na konju. To je hitri oris naše najpomembnejše naloge. Skrbeti za plodno zemljo. 

Možnosti imate danes veliko, od tega, da velike posode za sajenje napolnite s sadikami paradižnika, ki jih kupite v lokalnem rastlinjaku ali pa v obdelana tla sejete semena. Kakršnekoli so že vaše želje, vedite da so moji nasveti le osnova, prav je, da se v podrobnejšo raziskavo podate sami in odkrijete, kakšen vrt bo popoln za vas. Ste si vedno želele 'six-pack'? Kot sem rekla se morate za začetek odločiti ali boste kupili semena ali pa zavili v bližnjo vrtnarijo in začneli z že vzgojenimi sadikami (običajno se prodajajo na platojčkih po 4 ali 6, tako, da vam 'six-pack' skoraj ne uide ). Kupiti 'six-pack ' v tem primeru pomeni, da boste imeli manj izbire, kot če se odločite za semena, pri katerih je na voljo veliko več različnih sort, je pa za začetek lažje, sploh če imate namen saditi manjšo količino rastlin. Manjša je tudi možnost neuspeha, kot pri semenih. Predlagam, da uberete mojo tehniko, jaz vedno kombiniram oboje. Mogoče boste začutili nekje globoko v februarju hrepenenje po nečem zelenem in rastočem, to je ta klic, ki ga lahko izkoristite za vzgojo sadik iz semen. Če nimate rastlinjaka ali primernega prostora, boste tako kot jaz vsa prejšnja leta, vzgajale rastlinske dojenčke na kuhinjskem pultu. Ko boste spomladi pripravljene, da pubertetnike odstavite od sebe in jih počasi navadite na zunanje pogoje, jih vsak dan za nekaj ur prestavite ven na senčno zavetrno lego in jih potem spet prinesete noter. Počasi podaljšujete čas izpostavljenosti, kombinirajte tudi z izpostavljanjem soncu za nekaj ur dnevno, na koncu pa jih pustite čez noč, ter jih zaščitite, če je zunaj še mraz. Pustite jim čas, vsaj en teden, preden jih presajate ali prestavite v vrt.

Če si samo pogledamo divje rastline, ugotovimo, da se ohranjajo same. Same skrbijo za to, da vedno znova ustvarjajo nove generacije tako, da naredijo zelo veliko semen. Če divjo rastlino postavimo v težke podnebne pogoje, če nastopi zgodnja suša ali mraz, se odzove tako, da zelo hitro naredi seme. Veliko plodov pa divje rastline ne zmorejo narediti. Divja jabolka so tako majhna kot češnje. Če bi šli v gozd in živeli od plodov, bi ugotovili, da je narava zelo varčna s plodovi. Človek pa živi od plodov.

Če si pogledamo rastline, ki jih imamo na vrtovih ali njivah, vidimo, da so tvorbo semen zmanjšale. Mnoge rastline sploh ne tvorijo več semen, vsaj ne v prvem letu, zato pa imajo plodove. Zelo jasno je to pri divjem korenju. Ta rastlina je razširjena po vsej srednji Evropi. Na robovih gozda naredi prekrasne velike cvetove s stotinami semen, korena pa večinoma ne nabiramo ( je užiten, a ga moramo dobro poznati, da ga ne zamenjamo s smrtno nevarnimi podobnimi kobulnicami). Kaj pa naše korenje na vrtovih? Ne sme cveteti in ne sme delati semen. Zato pa ohrani vso hranilno silo v svoji korenini. Koren korenja postane celo sladek in aromatičen. Damo ga lahko že majhnemu otroku, bolniku ali staremu človeku. Lahko ga uživamo, se z njim prehranjujemo, celo zdravimo lahko z njim.  A zato moramo poskrbeti, da ta rastlina ne bo cvetela in ne bo tvorila semena. Kako pa je ljudem uspelo v pradavnih časih narediti kulturne rastline?

To se je lahko zgodilo zato, ker so takrat ljudje o zvezdah in še posebej o planetih veliko vedeli. Že od pradavnine razlikujemo dve vrsti planetov: planete, ki se gibajo med Zemljo in Soncem ter jih imenujemo podsončne planete in planete, ki se gibajo tudi za Soncem, to so nadsončni planeti. Podsončni planeti, h katerim spada tudi Luna, delujejo na reproduktivno sposobnost rastlin. Delovanje Lune čutimo tudi ljudje. Lunin ritem štirih tednov se pojavlja kot ritem ženske menstruacije. Torej so tudi človekove sile razmnoževanja povezane s podsončnimi planeti in to je eden izmed pomembnih dokazov, kako močno smo povezani z naravo in univerzumom. Delovanje planetov je bilo na Zemljo in rastline vedno odločilno, zato mislim, da tudi delovanja na ljudi ne smemo zanemariti.

Tudi najmanjši in najpreprostejši vrtiček zahteva plan in načrtovanje, nič drugače pa ni z sadilnimi posodami in zadnja leta popularnimi visokimi gredami. Najprej morate razmisliti kaj radi in pogosto jeste. Potem morate raziskati sorte, ki so najbolj podobne tistemu, kar imate radi in ki so primerne za gojenje na vašem področju. Za posode in manjše visoke grede lahko izbirate tudi med rastlinami, ki so namensko kultivirane tako, da obrodijo velike in težke plodove iz majhnih rastlin. Kot na primer 'celebrity' paradižniki izpred nekaj let, ki so nizke rasti, a ena rastlina lahko obrodi tudi do 20 velikih, težkih in sočnih plodov. Obstaja tudi cel kup različnih hibridnih sort, ki so posebne ravno po tem, da dajo veliko pridelka ali da so velikosti plodov neobičajne. Ljudje se odločajo za velike bučke, melone velike kot manjši jajčevci, tega je danes ogromno. Osebno raje izbiram stare sorte, ki so odporne na škodljivce in vem kaj lahko od njih pričakujem, je pa res, da vsako leto preizkusim tudi kakšne novosti. Pomembno je, da si vzamete čas, obiščete lokalne vrtnarije in preučite vse možnosti, ki so vam na voljo na spletu. Vse kar potrebujete boste našli, to vam zagotavljam, a bodite previdni, to je zelo nevarno početje, saj povzroča odvisnost od gojenja zelenjave. Ko boste začneli spoznavati ponudbo nadpultnih sistemov za gojenje sadik, ogrevane rastlinjake za zimsko pridelavo in cel kup drugih stvari, boste končali kot jaz. Naložili si boste več kot zmorete.

Ko ste se odločili kako in kaj boste sadili, ko imate vse pripravljeno se začne delo. Pridelava v loncih ima določene prednosti pred tisto v vrtu. Ne rabite preveč razmišljati o živalih in insektih, prav tako so bolezni redkejše. Niste pa brezskrbni, kar se tiče nege. Nevarno je, da rastline zalivate preveč ali premalo. Lahko jim naredite škodo z izbrano pozicijo, kjer je lahko sonca preveč ali premalo. Lahko zgrešite tudi pri zemlji in ratline posadite v substrat, iz katerega dobijo premalo hranljivih snovi, tisti primeren z dušikom bogat, ki bi ga potrebovali pa ostane na polici v trgovini. Najboljša možnost, ko boste pripravljeni je, da prosite za pomoč. Naredite si izlet v bližnje rastlinjake in sprašujte. Strokovnjaki, ki obvladajo lokalne klimatske razmere so lahko vir dobrih informacij. Druga možnost je, da se zatečete h knjigam, izberite knjigo na temo majhnih vrtov ali pa specifične o rastlinah, ki vas zanimajo (kar nekaj je res dobrih, o njih bom pisala enkrat drugič.) Za začetek res ne potrebujete globoke inteligence, le nekaj začetnih namigov in dejstev. Pomembno je, da kupite substrat namenjen gojenju zelenjave v loncih in ne, da zajamete nekaj umazane zemlje iz vašega dvorišča. V takšnih substratih je ravno prava mešanica šote, ki zadržuje vodo in vodoodbojnega perlita, ki služi za drenažo. Navadna vrtna zemlja se vam bo preveč zbila. V posebnem loncu si lahko zmešate 2/3 navadnega substrata in 1/3 organskega komposta, ter skozi sezono s tem pripravkom polnite površinske luknje, ki nastanejo zaradi posedanja. Na ta način boste tudi rastline oskrbeli z dodatnimi hranili. Lahko rečemo, da je kompost ena od osnovnih stvari, ki jih potrebuje vsak vrtičkar.

V razvoju človeštva je bil velik korak, ko so ljudje začeli zemljo orati. Do sredine staroperzijske kulture je bilo strogo prepovedano 'raniti zemljo'. Ljudje so to občutili tako, kot bi ranili svojo lastno kožo. Potem pa je to postalo potrebno, nujno, ker je Zemlja počasi postajala stara. Postajala je vedno trša, vedno bolj mineralna. Vedno težje je sama od sebe sprejemala življenjske sile. Zato je začel človek, ki so ga spodbudili Bogovi in duhovna bitja, zemljo odpirati in obdelovati. Nadsončni planeti na rastline niso mogli delovati neposredno. Da bi te sile prodrle v zemljo in sevale iz nje nazaj k rastlinam je bilo treba zemljo razgibati in odpreti. Zaradi delovanja sil nadsončnih planetov rastline lahko tvorijo plodove. Povsod kjer rastlina postaja okrogla, kjer se npr. tvori glavica solate, zelja, se oblikuje repa ali jabolko na jablani, imamo opraviti s posledico delovanja nadsončnih planetov. Z obdelovanjem zemlje je postalo mogoče, da te sile pridejo v rastlino in nas rastline lahko prehranjujejo. Tudi danes je naša naloga in naloga kmetijstva, da skrbimo za pridelovanje rastlin, ki nas resnično lahko prehranjujejo. Veliko lahko danes preberemo o okopavanju. Torej okopavati ali ne? Za majhen obseg in domačo samooskrbo lahko rečem samo dve besedi. Visoke grede. Visoke grede so božja milost za novodobne vrtnarje. Lahko so narejena po vaših potrebah, obvladljive, preproste za izdelati in če so dobro sestavljene zagotavljajo odlično drenažo, ki jo rastline nujno potrebujejo, da lahko uspevajo. Kaj točno je visoka greda? Za tiste, ki ne veste, je točno to kar pove ime. Je greda dvignjena nad nivo tal, običajno med 70 in 100 cm višine, napolnjena s kvalitetno prstjo. Nekateri se odločijo narediti svoje v lepih lesenih okvirjih, da izgleda vse lepo in urejeno, a to ni nujno potrebno. Pomembno je dobro izbrati lokacijo visokih gred, da imajo vsaj 8 ur na dan sonce, visoke rastline (koruzo, paradižnike, plezalke) vedno posadite na severno stran, povešujoče in raztegnjene rastline (bučke, buče, kumare) na južno stran in na mesto ob strani, kjer bodo lahko rastle in se širile na zunanjo stran gred. Sadite od severa proti jugu, od največjih do najmanjših rastlin, saj si le tako ne bodo med seboj delale sence. Za začetnike je dobro da začnejo z manj, mogoče ena ali največ dve visoki gredi. Vem, da se mogoče počutite polni elana in energije a res ne začnite več kot z dvema, ker za sveže pečene vrtičkarje, ki nimajo vojske kokoši in rac, da bi jih rešile v času krize (to je že druga zgodba), bo to več kot dovolj dela. In še nekaj nasvetov za lažji začetek:

-          Namesto, da izgubljate čas s prekopavanjem podlage za visoke grede, le pokosite travo na minimum, ter jo pregrnite z nekaj plastmi kartona (nepotiskanega)

-          Če jo boste polnili sami se dobro pozanimajte kako si sledijo plasti, za zemljo pa poskrbite, da bo zmešana z dobro razgrajenim kompostom in kvalitetno zemljo. Ne kupujte najcenejše, ker se lahko zgodi, da bo kvaliteta primerna ceni.

-          Če vam je tako všeč obdajte robove vašega vrtička in gred z lesenimi deskami, odpadnim lesom, opekami,…v bistvu čemerkoli, da le ni kaj, kar bi lahko prepuščalo strupene snovi v zemljo, izogibajte se tudi umetno tretiranemu in obdelanemu lesu. Izberite raje naravne materiale. Lahko pa kupite že narejene okvirje, ki jih izdelujejo lokalni ponudniki. Z njimi bo vaš vrt izgledal lepo urejen.

-          Sadite sadike, ki so že ojačane in jih zalivajte  z nežnim curkom. Škropilnica s škropilnim nastavkom je super izbira. Zemlja mora biti mokra ne pa poplavljena.

-          Poskrbite za dodatno zaščito rastlin pred soncem, vetrom in mrazom, sploh prve dni, ko bodo presajene na prosto. Pokrijete jih lahko s starimi košarami, kopreno ali tankimi rjuhami, nekaj, kar dovoljuje svetlobi prodreti skozi. To bo potrebno samo kakšen dan ali dva, dokler se ne privadijo na svoje novo okolje.

-          Naredite si svoj zunanji prostor takšen, da boste v njem uživali. Priskrbite si visečo mrežo, ali pa si prinesite odejo in knjigo. Po vsem opravljenem delu si boste zaslužili sprostitev.

Problem sodobnega kmetijstva je tudi ta, da se gleda samo še na to, da rastline hitro rastejo. Vedno znova ugotavljam, da imajo take rastline manj arom, manj barve, manjvredne sestavine, da so slabo obstojne, saj so vse porabile samo za svojo rast. S tem se dotaknemo zanimivega dejstva: nimamo naloge le spodbujati rasti rastlin, temveč tudi zadržati njihovo rast. Sonce spomladi omogoči, da rastline rastejo, poleti in jeseni pa poskrbi, da pride do procesa zorenja in lahko nastaja tisto, kar nas hrani. Vse te teorije seveda nisem izumila sama, to so pred menoj naredili že Goethe, predvsem pa Rudolph Steiner in kasneje Maria Thun. Biološko-dinamično kmetovanje si je jasno zastavilo cilj. Najprej potrebujemo močno rast rastlin, potem pa z različnimi ukrepi dodajamo nekaj, kar rastlino spravi v red. Vsa aroma in procesi zorenja nastanejo v rastlini šele, ko se rastlina umiri in neha rasti. Ko sliva raste, je še zelena in nima nobeni prehrambenih vrednosti, nasprotno, trebuh bi nas bolel od takega sadeža. Ko pa dozori, ko neha rasti, se obarva, postane sladka, diši in nas čudovito prehranjuje. Naša naloga je torej, da rast spet zaustavimo.

Ko se boste že malo privadili vrtičkanja, se boste seznanili tudi z vsemi možnimi tehnikami, s katerimi lahko izboljšate svojo letino. Dobivali boste razne nasvete, kot to kateri tip zelenjave je najbolje izbrati v vašem okolju in kako kompostni čaj lahko pomaga pri kupu težav, ki se pojavijo. Za novince je seveda bolje, da se pomaknete  na stran in pustite, da narava opravi svoje. Če ste svoj vrt zasadili po svojih najboljših močeh, s pomočjo dobrih nasvetov, je od tu naprej vaša naloga le to, da obdržite rastline pri življenju, da spremljate njihovo rast, dokler niso pripravljene za na krožnik. To vključuje občasno pletje, zalivanje, nudenje zaščite pred škodljivci in insekti, ki lahko pridelek pojejo pred vami. V vročem vremenu je potrebno zalivati vsak dan, po večjih nalivih pa kakšen dan ali dva izpustite (preveč vode je lahko enako nevarno kot premalo.) Če že imate svoj kvalitetni kompost, bodo vaše rastline uspevale. Nekatere, kot na primer koruza, zahtevajo nekoliko več hranilnih snovi kot jim jih lahko da kompost, zato enkrat mesečno dodajajte organska gnojila. Takšne nianse se boste naučili sproti. Enkrat tedensko si vzemite čas in populite plevel, ki zraste med zelenjavo. Pleveli z zelenjavo tekmujejo za hranilne snovi iz zemlje in vodo, s tem ko jih odstranimo jih delamo šibkejše in manj produktivne. Vrt tudi zaščitite pred otroci in hišnimi ljubljenčki, najbolje z ograjo, otroci naj vam pomagajo pod vašim nadzorom. Jaz sem svoj vrt zaščitila z nizko leseno ograjo, v katero sem vpela mrežo in izgleda prav lepo. Pri nas so potencialni škodljivci tudi divjad in divje živali, na kar ne smete pozabiti, če ste doma kje blizu gozda. Zdrava kmečka logika je potrebna za skrb za vrt. Zanj morate skrbeti kot za zlato ribico – z drobno pozornostjo in osnovno nego. Seveda je razlika, če umre vaš hišni ljubljenček ali rastlina. Takrat pač greste po še en 'six-pack' na tržnico ali lokalno vrtnarijo in poskusite znova. Samo brez panike.

Povedati vam moram še eno stvar, obstaja majhen kmetijski ekosisitem, ki odlično uspeva v skupnosti in soodvisnosti: zelenjava, čebele in kokoši. Tudi najmanjše dvorišče ima prostor za majhen čebelnjak in kokošnjak za tri kokoši v velikosti pesjaka. Čebele in kokoši so strokovnjaki v pomoči pri vrtnarjenju in v procesu samem vas še dodatno zalagajo z jajci, medom in zabavo celo leto. Čebele so strokovnjaki v opraševanju. To pač počnejo in to zelo dobro. Imeti manjši čebelnjak v bližini pomeni, da bodo vaš vrt, sadna drevesa in rože obilno rodili. Kokoši so tudi prvovrstni odstranjevalec škodljivcev. Patruljirajo v vaših vrstah zelenjave, iščejo žuželke in polže in jih z veseljem pomalicajo, medtem, ko čebele elegantno ignorirajo. Res je, da so lahko kokoši spuščene v vrtu le takrat, ko ste tam tudi vi, da poskrbite, da ne začnejo malicati vašega pridelka. So pa kokoši vsejedi in če bo lahko izbirala med solatnimi listi in polži, bo vsekakor izbrala polže. 

Če ste doma v mestu ali imate svoje bivališče v najemu, največja težava ni v tem, da lastniki zemljišč ali najemodajalci ne bi želeli, da vi pridelujete lastno hrano. Navsezadnje, kdo si ne bi želel prijaznega, umirjenega vrtičkarja za podnajeminka? Kar jih odvrne od tega je misel, kaj bo nadobudni gojitelj paradižnika naredil z njihovo okolico. Če imate srečo in imate toliko zunanjih površin, ter dosega sonca, imate veliko možnosti, da ustvarite majhen a kljub temu produktiven vrtiček. Če ste v stanovanju in nimate možnosti saditi v tla, imate še vedno možnosti. Lahko uporabite lonce, lonce za balkonske ograje, lonce za okenske police ali celo postavite mali rastlinjak, ki visi na zunanji strani oken. Danes obstaja že vse. Morda lahko zaprosite, če lahko uporabljate streho. Če vam to uspe lahko imate tudi čebelnjak ali dva. Še celo najbolj moderno opremljeno stanovanje ima vedno prostor vsaj za zelišča za čaj in kuhanje. Za ljudi, ki imajo željo, da se umažejo, pa verjetno lonci dolgo ne bodo dovolj, to je problem, če živite v majhnem stanovanju ali stolpnici v 15. nadstropju. A še vedno so možnosti. Morda poznate koga z vrtom, ki ga ne uporablja in ni preveč oddaljen od vas, majhna podjetja, prijatelji, sosedje z dvorišči, zelenicami ali neizkoriščenimi strehami. Vsak prostor, kjer lahko postavite grede in kompost je lahko vaš začetek. Tudi če ne poznate svojih sosedov, ne bo nobene škode, če vprašate, ali vam posodijo ali dajo v najem vrt ali površino, ki je ne uporabljajo. Najslabše kar se vam lahko zgodi je, da vas zavrnejo ali vas butasto pogledajo ( in zakaj bi vas to ustavilo?). Izberite prostor, ki ga potrebujete in vprašajte, če lahko tam zasadite čudovit vrt. Razložite ljudem, da jim to ne bo prostora le polepšalo, temveč lahko dobijo tudi 25 % pridelka. Najverjetneje vas ne bodo zavrnili. To je win-win kombinacija za vse.

 Naša naloga je torej, da obdelujemo zemljo in smo pravzaprav gostitelj življenju, rastlinam, da se te dobro počutijo. Skrbimo, da se to življenje med Zemljo in Soncem lahko razvija. Delo, ki ga opravljamo gostitelji, je delo v sredini, pri rastlini. To je področje, v katerem pridelujemo hrano, pridelujemo v rastlinah življenje za druge, za živali in za sočloveka.

Xoxo