ALL GOOD THINGS BY  IVA WITH LOVE

Mislim, da v otroštvu nisem nikoli imela doma narejenih oblačil. Če sem jih slučajno imela, potem tega ne vem. Slišala sem nekaj malega o štrikanju, pletle oziroma štrikale so v času, ko sem bila dojenček vse ženske v naši družini, zato sem najbrž takrat imela kaj iz domače štrikarske industrije. Potem pa sem šla v osnovno šolo in ne glede na to, da sem iz manjšega kraja, je bila to mestna državna šola. Počutili smo se, kot da smo v velemestu, čeprav smo kasneje ugotovili, da je Celje, kot vsi ostali kraji v Slovenji le predmestje Ljubljane. In tako je ena od krutih resnic moje predmestne osnovnošolske kulture ta, da so bila doma izdelana oblačila popoln tabu. Če bi si kdo upal v razredu pojaviti oblečen v nekaj, kar ni kupil v edinem nakupovalnem središču tistega časa, bi veljal najmanj za čudaka ali navadnega reveža. Kruto, ampak taki so dvanajstletniki, verjemite, enega imam doma in ugotavljam, da se časi niso veliko spremenili. Ne glede na to, kako jih učimo in kakšen zgled imajo od doma. Tolažim se, da je to pogojeno s starostnim obdobjem in da bo minilo. Je pa dejstvo, da so te osnovnošolske travme globoko zakoreninjene v nas, še sama sebe kdaj zalotim, kako sem šokirana, ko mi katera pove, da ima na sebi doma sešito srajco – pa ne zaradi teh osnovnošolskih obsojanj, večino teh sem osebno že zdavnaj prerasla, temveč zato, ker so to običajno kosi, ki ne izgledajo zašiti doma, temveč so res vrhunski. Nekatere ženske res obvladajo. Njihovi izdelki so popolni. Najbolj kul pri tem pa je, da nikjer drugje na svetu ne hodi naokrog nekdo v čem podobnem.

Takšni kosi oblačil naredijo name vedno velik vtis. Veliko žensk sem spoznala od faksa dalje, ki so si same šivale in ki so v tem, kar so si naredile izgledale res dobro. In one so razlog za to, da sem začenjala razumeti, kakšni tepci smo bili v osnovni šoli. Danes vem, da je to, da nekdo iz kupa blaga in sukanca izdela krilo ali hlače nekaj čarobnega. Nekaj je k temu doprineslo tudi, da sama ročno izdelujem nakit in zadnja leta tudi torbe, ter vem koliko mora človek vložiti v to, da pred teboj stoji lep, uporaben in funkcionalen izdelek. A če se poglobim v dejavnost šivanja oblačil, se mi zdi, da je to dosežek na povsem drugi ravni kot katerakoli druga spretnost. Na mizo lahko postavite odlično enolončnico, gost se bo vedno lepo zahvalil in z zanimanjem vprašal kaj je v njej ( verjetno zaradi kakšne alergije). Prijateljem lahko pokažete velikanske, sočne paradižnike, ki ste jih sami pridelali ali ljubke kokoške na svojem dvorišču, lahko jim zaigrate nekaj samoukih akordov na kitaro ali napev na flavto in bodo morda prikimali in pokazali rahlo navdušenje. Toda, ko se pojaviš v hlačah, ki si jih sešila iz starih kosov jeansa, ki se ti je valjal v omari, se tem istim ljudem oči razširijo in njihovi glasovi začudeno utihnejo.

Večina nas sploh ne pomisli, da bi nekaj, kot so hlače, dejansko lahko izdelali brez tekočega traku. Tako kot meso na naših krožnikih so tudi oblačila na naših telesih daleč stran od procesa, ki jih je ustvaril. Razumem zakaj ljudje nočejo zaklati krave, da bi si sami naredili hamburger, to je preklet posel. Ko se poglobiš vanj je bolj enostavno, da prenehaš jesti hamburgerje. Toda nakup blaga in izdelava majice ni ravno grozljiva. Zakaj torej tečemo v trgovino vsakič, ko potrebujemo nove hlače ali obleko, namesto, da bi si jo sešili sami? To je refleks, že več generacij so skoraj vsa oblačila izdelana v tovarnah. Vsi pričakujemo, da bo nekdo, daleč stran, v državi, ki je najbrž ne bomo nikoli obiskali, šival oblačila za nas. Da bi jih naredili doma niti ne pomislimo. No, morda bi pa vseeno vsake toliko časa morali.

Prejšnji nekaj leti sem sešila svoje prvo oblačilo. Odločila sem se, da začnem s pončem s kapuco. Bil je videti eleganten in enostaven za izdelavo. Krojenje v treh delih in preprosto šivanje. Blago sem že imela doma, izposodila sem si manjši stroj za domačo uporabo. Počutila sem se, kot bi preizkušala nov recept, če bom sledila navodilom ne more iti nič narobe. Na začetku sem najprej ugotovila, da nimam dovolj blaga, zato sem malo skrajšala kroj. Naslednja težava je bila podloga, saj na njo nisem mislila in tudi v navodilih ni bila omenjena. Po štirih urah za strojem je ta pončo izgledal kot slab kostum iz filma Gospodar prstanov. Brez heca. Grozno majhno ogrinjalo z nabranimi in vijugastimi šivi. To bi lahko dejansko oblekel le hobit, pa še ta ne bi bil navdušen. Lekcija naučena. Odkorakala sem v trgovino z metražnim blagom s ponižnejšim odnosom, a odločena, da ne bom dovolila, da me ta grozljiva izkušnja s pončem dotolče. Ker nisem želela zapraviti veliko denarja za nekaj, kar še nima svetle prihodnosti sem se odločila za zelo znižan topel moder flanel. Bil je grd a poceni in topel. Na Youtubu sem si poiskala tutorial za hlače od pižame, kjer je sicer ženska povedala, da je lahko šivanje hlač za začetnika velik izziv, vendar je bil posnetek zelo lep in končni izdelek je v meni zbudil željo po kakavu. Torej, prodano.

Doma sem hlače sešila prej kot bi pogledala en film na Netflixu. V dobri uri sem že po hiši paradirala v novih hlačah, celo zarobila sem hlačnice in iz ostankov sešila vrvico. Moj 'happy dance' sicer ni navdušil nikogar drugega, a najverjetneje zato, ker je večina našega gospodinjstva sestavljena iz živali in te ne govorijo, drugače bi bile sigurno navdušene. Hlače seveda niso bile popolne, a definitivno so bile hlače in pristajale so mi bolj, kot bi mi katerekoli kupljene.

Šivanje in pletenje sta dve najbolj praktični veščini za pridobivanje samozavesti, kar se jih lahko naučite. To lahko počnete kjerkoli živite, ne glede na to v katerem življenjskem obdobju ste, oblačila vedno potrebujemo. V vsakem primeru moramo nekaj obleči in zakaj v svojo garderobo ne bi dodali nekaj kosov, ki ste jih sami naredili? Šivanje in pletenje lastnih stvari ni samo vrnitev staromodne praktičnosti, je zagotovilo, da je tisto kar nosite, visoko kakovostno, prilagojeno po meri in edinstveno. Vse kar potrebujete za začetek je nekaj metrov blaga, nekaj sukanca ali volno in pletilke, če boste pletli. Se spomnite tistega čudovitega volnenega plašča, ki ste ga prejšnji teden videle v izložbi trgovine? No, zakaj si ne bi naredile svojega, v katerikoli barvi želite, po svoji meri? Lahko bi naredila isti dizajn v olivno zeleni barvi z modro podlogo z vzorcem in odštekanimi gumbi. Poleg tega, boste občutile zadovoljstvo ob tem, ko boste same naredile nekaj za to, da vas ne bo zeblo (pri izumu ognja nas je že nekdo prehitel), topel plašč pa je nekaj osnovnega, kar človek potrebuje. Rade kupujete po spletu? Tudi na spletu prodajajo zelo kvalitetne mešanice voln, potiskane svile in saten. Nekaj dni pozneje lahko zvečer vstopite v restavracijo v svojih edinstvenih dizajnih v katerih boste izgledale bolje kot bi v cunjah iz trgovine. In zakaj ne bi svoje podobe na koncu zaključile še z debelim pletenim šalom, ki sega vse do kolen? Kaj pa kapa v limeta zeleni barvi? Ko se zaveš svojih neskončnih možnosti prilagajanja oblačil, ki jih vidiš po trgovinah, začneš na oblačila gledati nekoliko drugače. Začenjaš opazovati, kako so sešita, kako so krojena in postaneš še posebej pozoren na kovinske zakovice in detajle, preden vse skupaj stlačiš v pralni stroj. 'Aaaa, tako so prišili žepe, da se ne strgajo!' Počasi začneš miselno razgrajevati vse kar nosiš. Navdušujoče je, ko se zaveš, da lahko razstaviš svojo najljubšo srajco in narediš pet takšnih ali celo boljših od tiste.

Preden kupite blago in se lotite dela morate sestaviti svoj šivalni pribor. To je nujno, za vsako bodočo šiviljo. Teh nekaj stvari iz seznama je osnova, da lahko začnete popravljati, preurejati in šivati nova oblačila. Naj povem še, da ni nujno, da je vaš pribor shranjen v eni izmed tistih 'fancy' oblazinjenih košar, ki jih prodajajo. Moj je sicer v točno takšni, ki sem jo prejela za rojstni dan od prijateljice, pred tem pa je bil shranjen v stari modri pločevinasti škatli, ki sem jo nekoč kupila na bolšjem sejmu. Tako prejšnji kot zdajšnji stojita na knjižni polici. V notranjosti pa lahko najdete naslednje:

-          Škarje

-          Mehak merilni trak

-          Šivanke

-          Nabor sukancev

-          Bucike in blazinico zanje

-          Razparač šivov

-          Vdevalec niti

-          Označevalci in krede, s katerimi lahko označuješ po blagu

-          Ostanki bombažnih tkanin

Ali ne potrebujem tudi šivalnega stroja? Nisem ga napisala, ker ga tehnično gledano že imate, sebe. Začnite ročno, tako, da zvadite vse možne ročne šive in osnove, saj je to najboljši začetek. V resnici res potrebujete samo iglo in nit, ter blago in se lahko lotite še tako zapletenih projektov, a ko boste ugotovile, da ste zasvojene, boste najbrž želele investirati v šivalni stroj, da prihranite svoj čas in razum. Razmislite, da bi si za začetek izposodile stroj od prijateljice ali ga kupile iz druge roke. Če se boste odločile za nakup stroja vzemite seboj nekoga, ki šiva. Ta vam bo povedal, katere funkcije dejansko potrebujete. Tudi sama bom prosila svojo prijateljico naj gre z menoj, ko bom v bližnji prihodnosti izbirala svoj prvi stroj. Priznam, da če bi šla sama, bi gledala le, kateri se bo bolj ujemal s toasterjem in ostalimi malimi aparati v našem domu. Obstaja veliko možnosti, od računalniško podprtih strojev, ki bodo spraznili vaš bančni račun, do majhnih, ki so res poceni. Naj vam ne bo hudo, če ne morete domov odpeljati tistega dragega, ki izrisuje monograme na brisače. Dokler deluje, je najslabši šivalni stroj na svetu še vedno hitrejši od vas.

Izdelava lastni oblačil zahteva nekaj vnaprejšnjega načrtovanja ( kar zahteva v resnici vsaka stvar, ki se jo lotiš), pa tudi če to načrtovanje vključuje postopanje po trgovini z metražo. Nobeno pravilo ne pravi, da lahko čez noč sešiješ popolno srajco, zato si vzemite čas, iščite kroje, … in začnite s čim osnovnim, kot je na primer krilo A-kroja ali preprosta kurirska torba. Kot pri vsaki novi stvari, tudi šivanje zahteva vajo in predanost, a občutek, da nosite nekaj, kar ste naredile same zase se lahko kosa le s tem, ko si same pridelate hrano. In dan, ko bom postregla obrok s svojega vrta v obleki, ki jo bom sama naredila, bom razglasila za državni praznik.

XoXo