ALL GOOD THINGS BY  IVA WITH LOVE

Moje prve izkušnje s kokošmi so se zgodile na deževno marčevsko popoldne. Veje vrtnic vzdolž hišnega dovoza so se zvijale pod težo težkih vodnih kapelj. Ne glede na nesrečne grme sem bila to jutro zelo vznemirjena. Glasbo na radiu v avtu sem navila na glas in zraven prepevala na tisti zabavni način, ki povzroči, da na rdeči luči vsi bulijo vate in tvoj najstnik zavija z očmi. Bilo mi je vseeno - bil je 'chicken day'! Z Milo sva odšli na pot, najina destinacija: kurja farma v enem izmed podeželskih krajev v okolici. Naročili so mi, naj zapeljem na dvorišče in potrkam na železna vrata, kjer mi bo nekdo predal škatlo s štirimi najstniškimi kurami starimi 14 tednov, ki sem jih že predhodno naročila po telefonu. Ne morem se odločiti, ali sem se počutila kot sedemletni otrok na božično jutro ali kot agrarni agent na skrivni misiji. Po letih sanjarjenja o živalih in kmetiji, sem bila končno le še minuto oddaljena od svojih želj. 

Večina vzrediteljev spomladi prodaja piščance stare 2 ali 3 dni, kar se mi je za začetnico zdela prevelika odgovornost. Na srečo je prijateljica tudi naročala zase in mi tako povedala za opcijo, kjer sem lahko dobila majhno število in nesnice tik pred spolno zrelostjo. Moja velika želja so bile Japonske svilene kokoši, po domače svilenke ali silkiji, ki pa jih žal nisem uspela dobiti. Rada bi jih imela, ker so zelo nežne do ljudi in otrok. So neverjetno ljubeče mame svojim piščancem. Nekateri kmetje celo podtaknejo v njihova gnezda jajce drugih pasem, da piščančkom zagotovijo skrbno mamo. Svilene kokoši so tudi polovico manjše od običajnih kokoši. Naokoli jih brez problema prevažate v mačji kletki. Poleg praktične velikosti in nežnega vedenja, svilenke ležejo perfektna majhna rjava jajčka, ki so polovice velikosti običajnih jajc iz trgovine. Kot bonus material, kokoši izgledajo resnično smešne, črne skoz in skoz, s črno frizuro podobno klovnu, dolgim perjem na nogah, kot da imajo obute čevlje. Otroci so nad njimi navdušeni, kar me še posebej veseli. Še vedno sem kupec za svilenke stare od 14 -20 tednov, če kdo ve za kakšno opcijo bom neizmerno hvaležna. Tako sem na koncu izbrala dve kokoši pasme Sussex in dve zlati zeleno jajčni nesnici. Štiri kokoši pomeni, da bom imela v najslabšem primeru približno 12 jajc na teden - več kot dovolj za našo tričlansko družino.

Torej, po nekaj pesmih sva prispeli, do omenjene farme. O tem, da sem se peljala na popolnoma narobe naslov, in tik pred zaprtjem ugotovila, da nisem prišla prav, vam ne bom razlagala. Moj Google zemljevid ima navado, da me pusti na cedilu vedno, ko je to najmanj potrebno. Po skoraj enourni vožnji nisem želela kar tako odnehati. Po navodilih gospoda, ki mi je prijazno pomagal in me usmerjal po telefonu sva po pol ure prispeli na drugo lokacijo. Bila je dobesedno na koncu sveta in jo brez težav lahko zgrešiš, če se prehitro pelješ mimo - kar se mi je seveda zgodilo in sem mogla malo naprej obrniti. Nekaj hribov in ovinkov kasneje sem zapeljala na dvorišče velike farme. Ko sem potrkala mi je odprla mlada lepa blondinka, ki je na takšnem mestu res ne bi pričakovala (no, pa saj tudi mene najbrž marsikdo ne bi pričakoval tam) in mi v roke potisnila najglasnejšo kartonasto škatlo 'ever'. Položila sem jo v prtljažnik svojega avtomobila in odpravile sva se proti domu. Škatla je še vedno čivkala, a tišje.

Ko sva prispeli domov sem odhitela naravnost h kurniku, ki smo ga pripravili za njih. Perfektno. Napolnila sem plastični napajalnik in moj izum za hranjenje. Škatlo sva položili na pult, počasi odstranili pokrov in že komaj zadrževali vznemirjenje. Notri je bila najbolj očarljiva vsebina, ki sem jo kdaj koli prejela v kartonastem paketu, štiri živahne, puhaste majhne kokotajoče kurice. Hitro sva jih morali spraviti iz škatle. Hvala bogu, da mi je prijateljica Monika že pred tem vse razložila, njen Jure pa zmontiral elektronska vratca in uredil vse potrebno za naš začetek. Kakšno srečo imam, da imam ljudi, ki svoja znanja delijo z menoj. Učenje iz knjig je ena stvar, popolnoma drugače pa je namestiti kokoši in jih pripraviti na njihovo novo življenje v novem domu, to je lekcija, ki je ne bom nikoli pozabila. Nežno sem namestila najstnice v njihov novi dom. To bo od sedaj naprej njihov svet. Opazovala sem jih kako meljejo, se prepirajo okoli hrane, pijejo iz napajalnika dokler se niso stisnile skupaj in zaspale. In to je to. Postala sem kokošja mamica. Naslednjih nekaj ur sem preživela v kurniku, jih gledala kot najbolj zanimiv intervju Vesne Milek. Popolnoma sem bila navdušena nad njimi, še bolj pa nad svojo vlogo v vsej zgodbi. Poskrbeti, da ostanejo žive in srečne. Sedela sem tam in jih opazovala, in naj se sliši še tako patetično, spet sem se počutila kot starš. Starš z zelo jasnim načrtom. Vse kar sem lahko razmišljala je bilo, kakšno bo letošnje poletje s temi čudovitimi dekleti na dvorišču in kako bom vsak dan lahko pobirala sveža jajca.

Danes male kurice niso več male. Zrastle so v prave velike zavaljene kure in dočakale so naše dvorišče, pa tudi sosedovega, ko občasno preletijo ograjo. Naš drugače zelo prijazen jazbečar Hemi je sicer že prvi dan pokazal, da prijateljstvo odpade. Ko sem eno kokoš vzela v naročje in mu jo dala za povohati, jo je iz prve zgrabil za vrat. Perje iz za zob smo mu čistili še nekaj dni po tem dogodku. Po nekaj dneh mu je uspelo, da se mi je med nogami zapodil v kurnik in naredil celo štalo. Težko sem se sprijaznila, da sožitja med njimi očitno ne bom uspela vzpostaviti. Dejstvo je, da so kokoši na kmetiji lahko vsak trenutek plen, to je cena za svobodo. Ne glede na to ali gre za kremplje plenilcev, bolezen ali smrt od starosti, to je realnost s katero se mora soočiti tudi hobi kmetovalec z lepim, pisano pobarvanim kokošnjakom. Imeti kokoši je tako zabavno in koristno, da jih želim še več. Po dolgem razmisleku sem sklenila, da jih moram naročiti še nekaj. Ravno prav, da si do maja, ko pridejo nove pridobim nekaj izkušenj. To je torej nekakšen trening pred resnim začetkom. Pod krinko noči, bom v maju pripeljala nove primerke. Izvedela sem, da je transportiranje kokoši najbolje opraviti ponoči. Takrat so najbolj mirne in najbolj pomirjene v svojem novem domu, ko se zjutraj zbudijo na novi lokaciji.

Z našimi dekleti imamo res srečo. Vsaka je sicer posebna in imajo svojevrstne osebnosti. Marči je odletela čez ograjo, takoj ko sem prvič odprla vrata kokošnjaka. Odletela je tudi visoko na streho kokošnjaka, za kar sploh nisem vedela, da kokoš zmore. Ostala dekleta sicer ostajajo na tleh, a večinoma samo prosto tekajo naokoli. To je najbolj smešen tek, kar sem jih kdaj videla. Najboljši opis bi bil brezglavi tek. Do prejšnjega tedna niso znesle niti enega samega jajca. Prejšnji teden so v hrupu začele z dvema na dan. Zelene so bile miniaturne, običajna jajca pa so imela skoraj vsak dan po dva rumenjaka. Jaz pa sem naivno mislila, da je namen in smisel kokoši nesnic, no, nesenje jajc na primer. A te ptice, so bolj navdušene nad zatiranjem škodljivcev kot produkcijo jajc. Vse kar počnejo je postopanje okoli rastlin in iskanje žuželk, ter preganjanje muh. Verjamem, da na farmah ne analizirajo vseh karakterjev individualno, a na majhnih obratih kot je naš, je individualni pristop nujen. Ne glede na vse, jih ne bi zamenjala za nič na svetu. Že po prvem jutru smo jim brez težav dodelili imena. Tista, ki je v zavetju varnega ograjenega kokošnjaka tacala in kričala na vse grlo je dobila ime Pipi. Ne vem, ali je bila navdušena, ker se je zbudila v razkošnem in 'fancy' kokošnjaku, ali nesrečna ker ni več v topli farmi, a očitno se je odločila to jasno pokazati in ni odnehala. Nisem vedela kaj naj naredim. Ni želela ne vode ne hrane. Želela je le nadaljevati s svojim razgrajanjem. Bala sem se, da bodo sosedje iz bližnjega hriba poklicali policijo, zato sem odprla ogrado in jo vzela v naročje kot mucko, da jo pomirim. Pa sem se predala, premagala me je. Prav. Položila sem jo na tla, da bi raziskala dvorišče. Tudi to ni pomagalo. Kar hodila je naokrog in kričala še bolj glasno. Ostala dekleta so prav tako hitro dobila nova imena. Najmanjša in tiha je dobila ime Mini. Pravi srček. Marči je hladna in elegantna. Rožica pa smo poimenovali njeno noro kolegico, ker je imela od vseh največjo rožo na glavi. Sedaj dekleta postajajo šampionke v valjenju jajc, vsaka od njih leže drugačno barvo. Pipi in Mini ležeta klasične svetlo rjave, Rožica in Marči pa zelene. Ko se včasih vrnem iz službe me čakajo v gnezdih tri jajca vsako drugačne barve. Mini samostan na dvorišču bo v naslednjem mesecu tako postal mix starih in mladih, dodala pa bom še kakšno raco. Odrasle ptice s svojimi izoblikovanimi osebnostmi in hierarhijo, ki so si jo naredile nujno potrebujejo družbo mlajših nadobudnih nesnic. In tako sem naročila še štiri 18 tednov stare kokoši. Te mladostnice so primerne, če želite kmalu imeti jajca. To je nekaj utripov in zgodb, ki si jih deležen če imaš svoje kokoši. Vidiš vse mogoče jajčne mutante, ki jih v trgovini nikoli ne moreš, ker tja priromajo samo popolni primerki. Vmes so velikanske, ki jih niti ne moreš spraviti v navadno škatlo za jajca, pa jajca s sploščenimi stranmi in mini poskočna jajca, ki pridejo ven prehitro. Nekatera so pigmentirana samo polovično, kot bi jih kdo pobarval samo na pol.

Sedaj smo na sredini pomladi in moja družba sproducira do 14 jajc na teden. Srečne tekajo po dvorišču. Prijatelji, ki nas obiskujejo in kdaj prespijo so priča popolnoma prvinskemu viru njihovega francoskega kruha z umešanimi jajčki. Nikogar še ni bilo, ki ne bi bil navdušen. Dobro se počutim, ko vem, da vsaj nekaj moje hrane prihaja iz tako zdravega, srečnega vira. Z jato je manj dela kot s hišno mačko in njihov nakup, nastanitev in hranjenje vas staneta manj kot novi iPhone. Danes težko razumem zakaj vsako dvorišče nima svoje jate. Tišje so od večine psov, hodijo naokoli, jejo polže in se kopajo v pesku. Zavidam jim vsak dan, ko se moram odpeljati v službo. Ob mraku, ko se vrnem domov, preživim veliko kvalitetnih večerov ob svojih pticah. Ravno pred temo so najbolj aktivne in jih je največji užitek opazovati. Mila gre velikokrat zvečer ven in ekipi igra na flavto. Jaz se ji včasih pridružim, na začetku nisem bila ravno dobra, a nikoli se niso pritoževale nad začetnimi neuspelimi poskusi. Naši mački Miki in Mija opazujeta od daleč in mahata z repi. V pomladnih večerih je naša mala kmetija popolni raj na zemlji. Hladni pomladni zrak me prisili, da se ovijem v mehko jakno iz flisa, kokoši skačejo po dvorišču, glasba valovi iz najinih začetniških flavtic, za podlago pa imava žabe iz bližnjega potoka in zvoke čričkov. Čebele brenčijo, ko se vračajo domov v svoj panj na vrtu, ta je že poln sveže zelenjave in pisanega cvetja. Sončni zahod se začne za Starim gradom v svojih rožnato – vijoličnih odtenkih. O ti večeri, kot bi bilo vse na svojem mestu. Živeti v tej skupnosti, v mojem lastnem mirnem kraljestvu je nekaj za kar sem neizmerno hvaležna.

KAKO ZAČETI?

Sedaj pa nekaj napotkov za vse, ki resnično razmišljate, da nabavite nekaj kokoši nesnic. Za vsako podobno informacijo sem bila sama v času, ko sem se pripravljala na ta podvig resnično hvaležna. Najprej razmislite kateri tip kokoši bo najboljši za vas. Vsaka pasma ima svoje lastnosti in upoštevati morate vse od podnebja, prostora in barve jajčne lupine. V knjigarnah obstaja kar nekaj literature na to temo in rejci perutnine ponujajo precej koristnih napotkov. Če pa vam ni nerodno, vam zaupam, da najbolj koristne informacije dobite tam, kjer ljudje kupujejo krmo za perutnino. Ena izmed okoliških kmetijskih trgovin je bila zame eden izmed boljših virov informacij. Malo sem postopala po trgovini in pripravila zasedo za nič hudega sluteče kupce. Naj vam ne bo nerodno. Povprašajte jih katere kokoši oziroma piščance imajo. Velika možnost je namreč, da so vso raziskovalno delo opravili že pred vami in vam bodo prihranili marsikatero dilemo.

Obstajajo trije najpogostejši načini, kako priti do piščancev: posvojiti ali kupiti ptice od lokalnega kmeta, na spletu je ponudba precej pestra, naročiti en dan stare piščance iz valilnice ali naročiti mlade kokoši, ki bodo kmalu začele valiti. Če se boste odločili za zadnjo možnost, tako kot jaz in če niste te sreče, da bi imeli prijatelje s kokošjo farmo ali sodelavca, ki goji piščance se boste morali precej potruditi, da boste našli kvalitetne ptice. Dva najboljša vira sta kmečke tržnice in 'gourmet' restavracije. To se morda sliši čudno a dovolite, da razložim. Razlaga je preprosta: na kmečkih tržnica najdete kmete, veliko dobrih 'gourmet' restavracij pa danes nabavlja surovine lokalno, kar pomeni, da imajo sigurno svoj vir za jajca. A najprej poskusite na tržnici. Poiščite ljudi, ki prodajajo domača jajca in začnite govoriti. Vprašajte, katero vrsto kokoši imajo in zakaj so izbrali ravno te. Bolj kot katerakoli branža, so perutninarji tisti, ki radi v to potegnejo še druge in klepetajo o tem. Takoj, ko jim daste zeleno luč in pokažete zanimanje, vam bodo razložili vse, od nasvetov za postavitev kurnika, do zimske oskrbe in hranjenja. Povprašajte, če so vam pripravljeni prodati tri kokoši. Če na tržnici ne boste imeli sreče, poskusite v najboljših restavracijah v vaši okolici in izvedite, kdo so njihovi dobavitelji jajc.

Odrasle ptice potrebujejo zelo malo časa, da se privadijo novemu domu, dobro pa je upoštevati nekaj nasvetov, da vam bo lažje. Najpomembneje je, da imate njihov kurnik pripravljen preden prispejo. Počakajte, da bo tema in jih takrat namestite na njihova mesta. Kokoši in piščanci se resnično odzovejo bolje, če se zjutraj zbudijo v novem domu. Nikar se ne bojte spustiti jih ven. Kokoši se vedno vrnejo v svoj kokošnjak, ko pade tema. Pomembno je le, da so zaščitene pred potencialnimi plenilci in prometom. Poleg tega potrebujete še trden zapah na vratih. Zvečer, ko so vse pospravljene na varnem zaprite vrata in jih zapahnite, vaša naloga je s tem končana.

Če naročite piščančke to pomeni, da jih boste poznali od njihovega drugega ali tretjega dneva in jih boste imeli priložnost spremljati vse do njihove odrasle dobe. Imeli boste možnost izbrati natančno takšne piščančke, kot si jih želite in čez nekaj mesecev bodo že kokoši, ki bodo legle jajca in počivale na soncu. Slaba stran tega je, da boste na prva jajca morali čakati nekaj mesecev. Tisti, ki želimo imeti svoj, zdrav in srečen vir hrane, nam vzgoja lastnih piščancev prestavlja poseben užitek. Resnično ljubek užitek. Odločila sem se, da bom tudi sama naslednje leto vzgojila svoje piščančke. Enkrat pa bom nabavila tudi petelina in pustila kuram, da bodo mamice. Mislim, da so tudi to zelo ganljivi trenutki. Če se boste odločili za piščančke 'pogooglajte' različne pasme in ponudnike. Najbolj zabaven del je planiranje, iskanje in izbiranje. Odkrili boste pasme in vrste, za katere niti vedeli niste, da obstajajo. Če se odločite za piščančke potrebujejo prvi dan, ko jih prinesete domov takojšnjo pozornost. Najprej morate imeti škatlo zanje že pripravljeno, ko prispejo. V njej mora biti konstantna temperatura okoli 32 stopinj. Trdna kartonasta škatla z žarnico, ki visi na vrvici je dovolj, ne pretiravajte. Po dnu položite manjše cedrine vejice in natrgane mehke iglice, vanjo postavite mini fontano (napajalnik) in napolnjeno krmilno posodico. Ko bodo piščančki prispeli bodo žejni in lačni. Nežno vsakega posebej spustite v škatlo in se prepričajte, da se vsak ustavi pri bifeju na prigrizku in požirku. Piščanci morajo jesti osnovno hrano namenjeno piščancem. Lahko jo kupite v kmetijskih preskrbah, naročite na spletu ali se potrudite direktno do proizvajalca. Običajno so posebej formulirane za piščance v razvoju. Tako kot za male psičke ali mucke. Hrana za odrasle ptice ni primerna za piščančke. Oni potrebujejo za rast več hranljivih snovi in bolj grobo teksturo, da jim pospeši prebavo. Ker nimajo zob in precej slab prebavni trakt potrebujejo nekaj kamenčkov in večjih kosov v prehrani, da z njimi v kljunu zmeljejo krmo. Predlagam da jim v krmo vmešate nekaj grobo mlete koruze in uporabljate krmo posebej namenjeno mladim piščancem. Najpogostejši razlog za pogin piščancev je mraz. Hladna noč ali močan prepih lahko piščančka ubije tako hitro kot radoveden pes. Brez mame kokoši, da bi se skrili pod njeno telo jim morate dati topel dom. Opazujte in spremljajte jih tako pogosto kot je le mogoče. Vedeli boste, da je z njimi vse ok, če bodo pohajkovali po škatli in se ne bodo pustili motiti. Če se bodo stiskali pod lučjo pomeni, da jim je prehladno. Takrat spustite žarnico nižje. Če se tiščijo ob stranice škatle pomeni, da jim je prevroče in v tem primeru je žarnico potrebno potegniti višje. Po prvem tednu, vsak teden nižamo temperaturo s tem, da žarnico dvigujemo. Z vsakim tednom jo nižamo po 5 stopinj, dokler ne dosežemo zunanje temperature. Piščanci morajo ostati v zaprtem nadzorovanem zavetju svoje škatle, dokler ne začnejo letati ven. V približno treh do šestih tednih se bodo iz prikupnih kepic spremenili v grozno tolpo, čudnih proto-piščancev. Stojte jim ob strani – tudi vi ste zagotovo imeli svoje čudaško obdobje. Če imate izolirani kokošnjak z obloženim dnom in slamo jih brez problema prestavite ven. Če le niste sredi najhujše zime seveda, če je še vedno sneg jih le zadržite v garaži, da ta skopni.

Naročanje mladine pomeni, da dobite mlade, zdrave ptice in vaša prva jajca bodo oddaljena le nekaj tednov. Kompromis je, da jih ne bo potrebno ročno vzgajati in hraniti, izbirali pa boste lahko med manj različnimi sortami. Običajno večje piščance prodajajo le v nekaj različnih pasmah. V vsem tem času sem opazila morda šest različnih sort. To so najpogostejše sorte nesnic, ki jih lahko vidite v naših krajih. Prihajajo iz farm ali masovnih valilnic. Za oddajo so točno določeni dnevi, ko jih boste morali iti iskat. Ko sem jih videla pri prijateljih sem bila čisto zaprepadena, ko sem ugotovila, da imajo odščipnjen kljunček. Na velikih farmah jim to pogosto naredijo, zato, da se v malih prostorih ne kljuvajo in ne poškodujejo drug drugega. Ko sem jih prvič videla me je to popolnoma pretreslo. Takrat sem bila prepričana, da ne bom nikoli kupila kokoši na masovnih farmah. Vendar pa so kljub tej lepotni napaki (predstavljam si, da tudi boleči), to najboljše nesnice, kar jih lahko nabavite. Na koncu sem našla celo takšne, ki so jim s kljunčki prizanesli. Odrasle ptice jedo enako osnovno krmo kot piščanci, vendar z več kalcija in drugih beljakovin in hranil. Trenutno imamo štiri kokoši nesnice in 50 kilogramska vreča krme mi zdrži mesec ali dlje. Če si boste prizadevali in svoje ptice vzredili doma, vam močno priporočam, da porabite pet evrov na mesec več in kupite ekološko krmo. Kurje jajce ni organsko samo zato, ker je bilo izvaljeno na domačem dvorišču. S kakšno hrano hranite svoje ptice je zelo pomembno in če so bila zrna iz krme gojena s pesticidi, bodo ti pesticidi tudi v vaših jajcih. Podpirajte tržišče z organsko krmo, bolje se boste počutili ob tem, kaj natančno se cvre v ponvi, ptice pa bodo zaradi tega bolj zdrave. Poleg hrane s katero redno hranite kokoši in piščance jim dajte v posebno posodo zdrobljene lupine ostrig. Jajca bodo imela zaradi tega dodatka močnejše lupine in vam bodo brez težav lahko padla iz roke v travo ali se kotalila po kuhinjskem pultu, brez, da bi se razbila. Najbolje je, da imajo piščanci možnost razkopavanja in raziskovanja dvorišča in bližnje okolice. S tem dobijo v svojo prehrano potrebne rastline in proteine. So resnično vsejedi in pojejo vse kar lahko spravijo v svoje kljune. Svoje ptice sem že zalotila, ko so si v kljune basale žabe, voluharja in miši, pa tudi kobilice in mravlje. Prav tako mi vedno sledijo po dvorišču, ko kosim in mi iz košare pada trava.

Vaši piščanci bodo potrebovali topel, suh prostor, ki mu bodo rekli dom. Če niste lastnik objekta kjer prebivate in če ne nameravate ostati tam tako dolgo, kot bodo ptice žive (živijo lahko do 10 let!), so premični kokošnjaki, ki jih lahko prestavite tudi sami, najboljša izbira. Obstajajo tudi takšni na kolesih. Če imate malo živali so vaše možnosti zares velike. Lahko zgradite svoj kokošnjak, ga kupite ali pa se prepustite svoji iznajdljivosti. Na primer, standardna pasja uta s snemljivo streho je perfektna za trio kokoši. Če mislite, da je za tri ptice premajhna, ne pozabite, kokošnjak ni kletka. Namenjen je samo prenočevanju in valjenju jajc. Vse kar morate narediti je, da jo dvignete od tal. To jih bo zaščitilo pred plenilci, poplavo, blatom in snegom. To je preprosto pravilo, ki izvira od tako daleč nazaj, da se moderni kmetovalci niti več ne spominjajo od kdaj. Uporabite nekaj opek za stebre in dodajte manjšo prečko, da bodo ptice lahko odhajale in prihajale iz kurnika. Dno prekrijte s cedrinimi vejami in slamo, pritrdite in zavarujte vrata, da preprečite vstop vetru, talnim plenilcem in psom. Predlagam preprost zapah, samo toliko, da nihče nepovabljen ne more noter. In ga imate – dom za svojo jato. Alternativa je, da si dvoriščni kokošnjak enostavno kupite. S trendom samooskrbe je že zraslo tudi nekaj proizvajalcev, ki izdelujejo prav simpatične hiške-kokošnjake, namenjene majhnemu številu živali. Ultra trendi so Eglu, ki jih najdete na Amazonu. Čeprav lahko dosežejo ceno tudi do 500 eurov, imajo resnično vse, kar nekaj kokoši potrebuje. Kot sem ugotovila se temu strokovno reče 'Chick-N-Hutch', če ga naročite pride v ozki škatli, ga sestavite in v  20 minutah tudi razstavite, pospravite nazaj v škatlo in preselite, če je potrebno. Sama sem se na koncu odločila, da bomo za naše kokoši sami zgradili kokošnjak. Pri prijateljih so kokoši nastanjene v majhnem kokošnjaku narejenem iz starega kovinskega soda, zabojev za jabolka in nekaj kovinskih tirnic. Ni najbolj lepo, je pa toplo pozimi in ostane pri miru, ko brije veter. Tudi po najhujši nevihti in nalivu je znotraj suho in toplo. Kakršenkoli kokošnjak se boste že odločili postaviti, najpomembneje je, da so živali na suhem, zaščitene in na dovolj toplem oziroma hladnem, odvisno od vaše lokacije. Ne glede na to, ali jo kupite ali naredite svojo konstrukcijo, imejte v mislih naslednje. Vedite, da so plenilci lahko velika težava, tudi v mestu. Podgane, kune, radovedne mačke in psi lahko naredijo veliko škodo vašim pticam, če niso zaščitene. Kokošnjak potrebuje vrata na zapah, ki jih zjutraj odprete in zvečer zaprete. Opcija je tudi, da so vaše kokoši varno zaprte v ogradi. Če živite na deželi ograda niti ni potrebna. V mestu in bolj urbanih okoljih pa je nujno potrebna, že zato, da preprečite pticam stik s prometom, da ne omenjam sosednjih dvorišč. Piščanci in kokoši potrebujejo sprehode in svež zrak. Tako kot hiške, so naprodaj tudi razne ograde in žičnate konstrukcije za urbana okolja. Vendar nekaj mreže za piščance in par pridnih rok lahko naredi marsikaj, ki bo imelo enako funkcijo, za manj stroškov. Te stvari so zelo preproste, samo voljo je treba imeti. Naše kokoši so zaenkrat prosto spuščene po zagrajenem delu dvorišča in po vrtu, a opažam, da pridno razkopavajo tudi po delu vrta, ki je namenjen naši prehrani, zato mislim, da bomo kmalu morali postaviti še nekaj dodatnih ograj. Ena rešitev, ki se je izkazala za dobro je tudi, da imajo dostop do dvorišča le še ob večerih, ko vem, da ne bodo odtavale predaleč, že popoldan se namreč ne oddaljujejo preveč od kurnika. Ko sem v službi ali odsotna imam raje, da so varnem v ograjeni mreži, ki je zaprta tudi z vrha, če se bi katera odločila preleteti ograjo, ali pa če bi se kakšna ujeda odločila spustiti v ogrado. Ko pridem iz službe, še preden pozdravim psa, pa vsak dan najprej odprem ogrado kokošim in jih spustim ven, da brskajo, kopljejo in raziskujejo.

Ko se odločate za pasmo svojih piščancev je treba premisliti še nekaj stvari. Najpomembnejša je klima oziroma podnebje v katerem živite. Če živite na višjih legah in veste, da so mrzle zime neizogibne razmislite o težki, odporni pasmi, kot na primer Brahma ali Orphington. Če imate mile zime lahko izberete bolj fancy kokoši z gostim perjem na nogah in glavi ali Leghorn pasmo. Potrebno je razmisliti tudi o barvi, velikosti in količini jajc, ki je za vas optimalna. Če imate na voljo bolj malo prostora, je bolje da izberete male ptice. Kokoši so živali, ki živijo v jatah, zato bodo sigurno bolj srečne, če bodo štiri, kot če bodo samo dve. V prostor, kamor gredo običajno dve normalno veliki ptici, lahko spravite štiri Bantamke. Če želite različne barve jajc v svoji košari izberite Ameraucana kokoši. Te ležejo prava velikonočna jajčka v zeleni in modri barvi. Welsummer ležejo tako temna jajca, da izgledajo kot čokoladna. Če pa ste samo praktični in si želite čim več svežih, lepih rjavih jajc, je najboljša klasika štajerska rjava kokoš. To je odporna pasma in so odlične nesnice.

Ena izmed največjih nadlog o kateri boste veliko slišali v zvezi z vrtnarjenjem so polži. Mali sluzasti teroristi, ki pojejo našo solato in vse kar jim pride na pot. Poskusila sem veliko stvari, ki so mi jih predlagali ljudje. Vkopala sem celo modelčke za pite, napolnjene s poceni pivom med vrste, ker naj bi se splazili noter in utonili a ni delovalo, čeprav so mi zagotavljali, da bo. Mogoče imajo polži v naših koncih kakšne zadržke pred alkoholom. Kdo bi vedel. Po pivu sem eno sezono iz obupa celo poskusila z organskim pesticidom. To je delovalo, a morala sem ga aplicirati dvakrat na teden in ob vsej veliki količini rastlin, ki jih vzgajam, je 12 evrska steklenička komaj zadostovala za dva nanosa. Smisel pa ni v tem, da za vzgojo zapravimo več, kot če bi zelenjavo kupili, pomembno pa je tudi, da vrtnarimo čim bolj sonaravno, zato sem se lotila bolj priročnih metod. Pred službo sem naredila obhod in prečesala vse rastline, list za listom in pobirala polže ročno. To se je izkazalo za daleč najbolj uspešno metodo, le to je, da če želim biti res temeljita moram prej vstati in vzame mi sigurno dve uri, če ne več. In vsako jutro nimam na razpolago dveh ur, za igro s polži. Zjutraj moram nahraniti otroka, sebe, psa, mački, spiti kavo, vse to je bolj privlačno, kot lepljivi prsti že pred zoro. Bila sem že z živci pri koncu. Nisem želela izgubiti vrta zaradi te majhne nevšečnosti. A nisem želela še naprej zapravljati denarja za spreje, ki jih tako nisem preveč odobravala, pobiranje pa je postajalo preveč stresno. Bila sem že v fazi, ko sem se šla preprosto sprehajat v supermarket na oddelek z zelenjavo, da sem se nagledala lepih primerkov in se relaksirala. Podvomila sem celo v slike na paketkih semen. Nikjer ni bilo nobenega z rumeno napisanega opozorila »Iva, imela boš majhno, lačno vojsko, ki bo zavzela tvoj vrt, zato boš verjetno morala pustiti službo in posvetiti ves svoj prosti čas solatam, če boš želela videti to sliko tukaj!« (morala bi biti nalepka, velika!). Postajala sem obupana. Potrebovala sem drugačen koncept boja s polži. Na koncu sem našla nekaj. Zgodilo se je na naporno nedeljo, po dopoldanskem dve uri dolgem čepenju in razpolževanju. Stala sem v senci starega skednja in ocenjevala mojo malo domačijo – moje visoke grede, ograjo še vedno mokro od jutranjega dežja, kokošnjak v nastajanju in hišo. Kokoši, hm,….če jedo črve in ostale stvari…hmmmm? Slišala sem že, da so kokoši najboljši odstranjevalci škodljivcev. In sedaj smo sprobali, znosila sem svoje štiri kokoši na vrt, prinesla sem si odejo in knjigo in brala medtem, ko so one brskale za polži. Po dvajsetih minutah, sem vse prestavila na naslednji sklop gred, in po eni uri in tri poglavja kasneje, sem bila dobro spočita in one dobro nahranjene. To sedaj naredim dvakrat na vikend in luknje v listih začenjajo izginjati. Trenutno nimam več resnega problema s polži in preberem po dve knjigi na mesec in še posončim se v vrtu. Temu rečem timsko delo.

Kokoši in piščanci so čudoviti. So čisti, poceni in tihi. Vzamejo ti manj časa kot hrček, jajca, ki jih nesejo na domačem dvorišču pa so v primerjavi s tistimi iz trgovine bomba. Če vam te ideje še nisem prodala naj vam povem, da postajajo vedno bolj trendi, zanje se odločajo tudi v mestih in urbanih naseljih po vsem svetu. V večini mest so kokoši dovoljene, in prepričana sem, da se, če bodo varno spravljene v ličnem kokošnjaku za ogrado in brez petelina, ki bi zjutraj zbujal sosede, ne bo nihče pritoževal. Urbani kokošnjaki bodo kmalu tako pogosti, da se nikomur več ne bo zdelo čudno. Na Amazonu lahko nabavite vse potrebno za urbano gojenje kokoši. Futuristični dvoriščni kokošnjaki  narejeni iz reciklirane plastike, ki se z lahkoto čistijo in so primerni za do tri ptice so res enkratni.  Če so dovoljene v vašem kraju lahko hitro preverite na občini ali poiščete lokalno zakonodajo na spletu. Če imate možnost in dovoljenje jih le imejte in jim kdaj zaigrajte kakšno skladbo na vaš priljubljen inštrument. To so najbolj hvaležna publika.

XoXo